Univerza (Czechia)

Znanstvena monografija je posvečena upokojenemu izrednemu profesorju za filozofijo na Univerzi v Mariboru Rudiju Kotniku. Na začetku imamo prispevek slavljenca, ki služi kot motivacija ostalim prispevkom. Vsebinsko je monografija razdeljena na tri sklope, ki sledijo njegovi pedagoški in raziskovalni vnemi, da uberemo celosten in družbeno odgovoren pristop pri iskanju odgovorov na vprašanja Zakaj? Kaj? Kako?. V prvem sklopu se avtorice in avtorji ukvarjajo z razlogi, namenom in upravičenostjo poučevanja in učenja filozofije. Poudarjajo transformativno moč filozofije, ki presega kritično mišljenje, saj vodi k spreminjanju izobraževanja, posameznika/sebe in sveta. Filozofija naj bi razvijala spoznavne vrline (pogum, vedoželjnost, odprta miselna naravnanost …) ter spodbujala pluralizem in kozmopolitizem. V drugem sklopu so zajeta raziskovanja odgovorov na vprašanji, kaj je poučevanje in učenje filozofije ter kaj učiti in poučevati. Osredotočajo se na samo opredelitev ter vsebino poučevanja in učenja filozofije. V zadnjem, tretjem sklopu razprav avtorice in avtorji obravnavajo vprašanje, kako poučevati filozofijo. Skupna točka so elementi metod, ki temeljijo na sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in dialogu. Poudarjajo, da je poučevanje in učenje filozofije hkrati tudi njeno ustvarjanje.

The necessary resilience of healthcare delivery organizations to cope with a changing and ever challenging socio-economic environment depends on continuous, effective innovation, based on the adoption of proven interventions. It is aimed at increasing output quality of care, thus better responding to demands of patients, staff and stakeholders. Although expectations of (digital) innovation in healthcare are generally high, the outcomes often do not meet these expectations. In a scoping review of 46 research papers on innovation, we analyzed which factors were reported as barriers and facilitators for success or failure of innovation initiatives. The mayority of papers reported a variety of conditions and a limited use of available implementation frameworks. Furthermore, the underlying model of quality of care was often incomplete, thereby compromising the outcome of the initiative, hampering effective dissemination and implementation of interventions and the means for valid outcome research of innovation projects.

V prispevku skuamo ugotoviti, kaken je odnos uiteljev iz projekta Jeziki tejejo do njihovega prvega jezika in do tujih jezikov. V okviru tega projekta so uitelji (n = 452) izpolnjevali anketni vpraalnik, s pomojo katerega smo pridobili podatke o implikaciji jezikov v njihovem vsakdanjiku. Temeljni element anketnega vpraalnika predstavljajo trditve, ki se nanaajo na razline jezike in uenje jezikov, uitelji pa so morali doloiti,

V raziskavi smo preučevali dimenzije perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot dejavnike, ki se povezujejo z odlašanjem z akademskim delom. Osrednji namen raziskave je bil preveriti moderatorsko vlogo dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti ter akademskim odlašanjem. Na vzorcu 403 študentov smo uporabili štiri lestvice: lestvico perfekcionizma FMPS, lestvico akademske prokrastinacije APS-SI, lestvico depresivnosti CESD in lestvico anksioznosti STAI-X2. Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu študentov obstaja statistično značilen pozitiven odnos med neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo, depresivnostjo in akademskim odlašanjem. Obenem so rezultati pokazali pomembno negativno povezanost med prilagojenima dimenzijama perfekcionizma in akademskim odlašanjem. Prav tako se je izkazalo, da so določene dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost pomembni napovedniki akademskega odlašanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med stopnjo anksioznosti in akademskim odlašanjem moderira le ena od šestih dimenzij perfekcionizma (dimenzija osebni standardi), medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademskim odlašanjem moderira neprilagojena dimenzija pričakovanja staršev.

Vpliv družine na posameznika je zelo močan in traja vse življenje. Družina se loči od drugih dejavnikov, ker posameznik v družinskem okolju preživi največ časa. V okviru družine otrok napravi prve korake, izreče prve besede, pridobi prvo znanje in prve vrednote, oblikuje temelje za nadaljnji razvoj v popolno osebnost. Starši so otrokovi prvi in najodgovornejši vzgojitelji, vzgoja pa je najpomembnejša in verjetno najzahtevnejša naloga vsakega starša. Mladostniško obdobje je v življenju posameznika velikega pomena zaradi procesa osamosvajanja in individuacije. Je prehodno obdobje, ki vodi iz otroštva v zrelost, in je tudi najbolj dinamično v posameznikovem razvoju. V tem obdobju se mladostniki spreminjajo in zorijo ter postanejo sposobni sprejemati lastne odločitve. Odnosi s starši močno vpivajo na njihovo vedenje. Naš prispevek analizira družino skozi družinsko interakcijo, ki ima naslednje razsežnosti: zadovoljstvo z družino, sprejetost ali zavračanje s strani matere in očeta. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starševsko ravnanje in zadovoljstvo z družino, kot ju doživlja mladostnik, vplivata na njegova stališča do raznih vidikov družinskega življenja. Raziskava je zajela 862 dijakov zadnjih letnikov srednje šole, od katerih jih je bilo 385 moškega spola in 477 ženskega. Izsledki so pokazali statistično pomembno korelacijo med ovrednotenimi dimenzijami družinskih odnosov in stališči mladostnikov do družinskega življenja, z izjemo odnosa do dela. Pridobljena spoznanja je mogoče uporabiti v programih, ki naj skrbijo predvsem za pripravo mladih na starševske in zakonske vloge in razvijajo veščine, ki jih bodo mladostniki potrebovali pozneje v družinskem življenju za konstruktivno reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali.

This paper aims to establish a possible model for a multi-dimensional approach to understanding a complex musical work, using a number of interconnecting musicologies. In the 19th century the symphony was often considered an abstract musical creation, but in other cases a programmatic work. The first four symphonies of Gustav Mahler are programmatic in that three set words to music, while extra-musical interpretations can easily be inferred for all four. The next three symphonies can be variously understood as abstract symphonies because they adhere to a pattern of four or five movements of contrasting character without any explicit programme. By using the musicology of traditional formal methods one can analyse and thus understand the workings of themes and motives and of the structures of sonata form, rondo and scherzo, but this seems in the studies of some commentators to have only limited application. All three have features which suggest programmatic elements, even the most 'classical' of the three, the Sixth Symphony. Investigations of the musicology of the musical imagery of this work, e.g. the Fate motive, the hammer blows in the finale, the 'pastoral' episodes, and the use of cowbells, indicate that there are other forces at work in the symphony. To uncover the implications of these we must look in other directions, to other musicologies. The next is biographical and points to some difficulty on the part of the composer to establish the order of the two middle movements, something which has a strong bearing on the overall meaning of the work. While the scherzo preceded the Andante in the score published before the premiere, Mahler reversed the order for all performances that he conducted and for the revised score. This order was reversed again by Erwin Ratz for the collected edition on some very slender evidence and some which is now discredited. Musical arguments have continued but the biographical evidence is so strong that Ratz's views are substantially if not totally undermined. Tonal evidence reinforces this position, making it possible now to understand Mahler's plan in an unambiguous way. At this point we can introduce the musicology of narrative. With the musicologies of traditional analysis, of imagery, of biography, and of tonality revealed, one can now proceed to investigate the progress of the work from beginning to end. In this way all the elements come into proper perspective with an overall plan suggesting a positive interpretation of the first two movements, with an idyllic situation at the end of the slow movement, and a pessimistic outcome of the combination of a sinister scherzo and overwhelming finale. In conclusion it is a mistake to think that each of these musicologies presented here as mutually exclusive and of no significance to another. In order to derive the most from a multi-faceted work such as Mahler's Sixth Symphony, it is essential to take account of all these procedures, not singly but fused together as a co-ordinated unit.