Namen prispevka je na primeru 1500 m dolge ceste z enim pasom proučiti značil­nosti prometa in ugotoviti, kako na pretok in izpuste ogljikovega dioksida (CO2) vplivajo gostota vozil, omejitev hitrosti in način vožnje. V raziskavi je uporabljen mikroskopski prometni model celični avtomat (v nadaljevanju CA), imenovan raz­širjeni model LAI, ki vsebuje nove funkcije in je nadgrajen za izračun izpustov. Gle­de na rezultate prometnih simulacij so z modelom, ki so ga predstavili Panis, Bro­ekx in Liu (2006), izračunani izpusti CO2 na prevožen kilometer. Rezultati kažejo, da je pri največji dovoljeni hitrosti 70 km/h največji pretok 2122 vozil/uro dosežen pri gostoti 0,25 vozila/celico. Med gostotama 0,22 in 0,28 vozila/celico je prometni tok v sinhronizirani fazi, v kateri zaradi medsebojnega delovanja vozil povprečna hitrost pade. Pri višjih gostotah nastajajo zastoji, povprečna hitrost še naprej pada, povečuje se količina izpustov. Najvišja dovoljena hitrost vpliva na izpuste CO2 le pri nižjih gostotah, pri višjih pa nanje precej bolj vpliva stopnja pospeška. Menimo, da bi bilo v času prometnih zgostitev koristno zmanjšati gostoto prometa, da bi dosegli čim bolj optimalen pretok in zmanjšali negativne vplive na okolje, na primer s spod­bujanjem občasnega dela od doma, uporabe javnega prevoza in potovanj pred ali po predvidenih prometnih konicah.

Terensko proučevanje prsti
 Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1
 Slovenske manjšine v sosednjih državah
 Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji
 Slovenske srenje kot izročilo in priložnost
 Mesec prostora 2022
 Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi
 CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo
 Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost
 Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji

Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaključili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa.

In 2020, the COVID-19 pandemic brought tourism to an abrupt halt. Supply-side stakeholders suddenly found themselves in a lockdown with unusable assets, unprofitable investments and jobs in jeopardy. Using qualitative research, we take a closer look at how they dealt with this unprecedented crisis in the Slovenian urban destinations of Ljubljana and Maribor. Our results show that existing policy and strategy mechanisms did not equip the supply-side stakeholders to tackle the pandemic challenges. However, both institutional ad hoc responses were quick and to some extent adequate.

V prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa temperaturni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničico.

V zadnjih dvajsetih letih je zeliščarstvo postalo večfunkcijska proizvodno-storitvena dejavnost, v kateri se prepletajo podjetništvo, tradicionalno znanje, kmetijstvo, varovanje naravnega okolja in sodoben način življenja. Ključni, relativno nov akter slovenskega zeliščarstva, so zeliščarji-podjetniki, ki na tržišče vstopajo z različnim znanjem in trženjskimi pristopi. S kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev z zeliščarji-podjetniki smo za vsako podjetje izdelali kvalitativni profil in shematiziran prikaz podjetniških in trženjskih značilnosti (raznovrstnost ponudbe, prodajni kanali, možnost za širitev ponudbe, promocija, povezovanje in mreženje ter razpoložljivost delovne sile in vprašanje nasledstva). Le-te so močno odvisne od značilnosti nosilca dejavnosti, in sicer njegove starosti, zaključene formalne stopnje izobrazbe, starosti podjetja in podjetniških izkušenj ter razlogov za ustanovitev podjetja. Za uspešno delovanje zeliščarjev-podjetnikov so ključne njihove povezave z lokalnim in širšim (poslovnim) okoljem.

The article presents the aspects of sustainable planning of outdoor recreation in the protected areas with the emphasis on social carrying capacity. The starting points for the design of measures in the process of sustainable planning of outdoor recreation are presented and promote regular monitoring and directing of outdoor recreation in the protected areas in Slovenia and abroad, especially on the example of Triglav National Park. In the article we are trying to define which forms of outdoor recreation are from the local‘s and visitor‘s perspective recognised as sustainable.

S prvo celovito nacionalno evidenco – podatkovno in prostorsko bazo funkcionalno razvrednotenih območij v Sloveniji – so strokovni in laični javnosti dostopne informacije o lokacijah, ki zaradi najrazličnejših dejavnikov ostajajo povsem ali pa deloma opuščene in brez prave funkcije.

V članku primerjamo dvodimezionalni (2D) in tridimenzionalni (3D) model usmerjanja šolskih vozil na primeru občine Laško z vidika dolžine prepeljanih kilometrov in porabljenega potovalnega časa. Pri 3D modelu je cestna mreža položena preko digitalnega modela višin 12,5 metrov, kar daje modelu večjo podobnost z realnostjo. Za uspešno rešitev je v obeh modelih potrebnih 23 kombijev. V 3D modelu je dolžina vseh opravljenih poti za 45,58 kilometrov večja kot v 2D modelu, skupni potovalni čas pa daljši za 1 uro in 14 minut. Ugotovljena razlika je pomembna pri odločanju za izbiro enega ali drugega modela pri reševanju problemov usmerjanja šolskih vozil.